Na področju računalništva se naziv umetna inteligenca (UI), včasih tudi umetni um[1] ali strojna inteligenca, uporablja za inteligenco strojev, v nasprotju z »naravno« inteligenco ljudi in drugih živali.[2] Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij »inteligentnih agentov«: naprav, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo.[3] Kaplan in Haenlein opredeljujeta UI natančneje kot “zmožnost sistema, da pravilno interpretira zunanje podatke, da se iz takih podatkov uči in da ta nova znanja uporablja za fleksibilno prilagojevanje in doseganje specifičnih ciljev in nalog”.[4] Pogovorno se uporablja izraz “umetna inteligenca”, kadar stroj posnema “kognitivne” funkcije, ki jih ljudje povezujejo z drugimi oblikami človeškega uma, kot sta “učenje” in “reševanje problemov”. [5]
Obseg umetne inteligence je sporen: ker stroji postajajo vse bolj sposobni, se naloge, za katere se meni, da potrebujejo »inteligenco«, pogosto vedno znova odstranjujejo iz definicije – pojav, znan kot učinek umetne inteligence, ki ga jedrnato definira Teslerjev teorem: “Z UI je vse, kar še ni rešeno. ” [6] Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto črtano iz seznama tem “umetne inteligence”, saj je postalo rutinska tehnologija.[7] Sodobne zmožnosti stroja, ki jih pogosto razvrščamo pod UI, so med drugim uspešno razumevanje človeškega govora,[8] tekmovanje na vrhunski ravni v strateških igrah (kot sta šah in Go),[9] avtonomno delujoči avtomobili in inteligentno usmerjanje po omrežjih za dostavo in vojaške simulacije..
Kaplan in Haenlein sta (kot je običaj v literaturi sistemov za upravljanje) področje razdelila v tri različne vrste UI sistemov: analitično, od človeka navdihnjeno in počlovečeno umetno inteligenco.[4] Analitična UI ima samo lastnosti, ki so skladne s kognitivno inteligenco, ustvarja kognitivno sliko sveta in uporablja na podlagi preteklih izkušenj pridobljeno znanje kot podlago za prihodnje odločitve. Od človeka navdihnjena UI vsebuje elemente kognitivne in emocionalne inteligence, razume človeška čustva in jih upošteva pri odločanju. Počlovečena UI kaže značilnosti vsemogočih vrst kompetenc (tj. kognitivno, čustveno in socialno inteligenco), sposobna je samozavesti v interakcijah z okoljem.
Umetna inteligenca je postala akademska disciplina leta 1956, v letih od takrat pa je doživela več valov optimizma,[10][11] ki so jim sledila razočaranja in izguba finančnih sredstev (znana kot ” zima UI”),[12][13] kasneje so prišli na dan novi pristopi, uspeh in obnovljeno financiranje.[11][14] Večino svoje zgodovine se je raziskovanje UI delilo na področja, ki pogosto ne komunicirajo med seboj.[15] Ta področja temeljijo na tehničnih vidikih, kot so posebni cilji (npr. robotika ali strojno učenje),[16] uporaba določenih orodij (logika ali umetne nevronske mreže) ali resne filozofske razlike.[17][18][19] Področja so temeljila tudi na socialnih dejavnikih (posamezne institucije ali delo določenih raziskovalcev).[15]
Tradicionalni problemi (ali cilji) raziskav umetne inteligence vključujejo sklepanje, predstavitev znanja, načrtovanje, učenje, obdelavo naravnega jezika, zaznavanje in sposobnost premikati predmete in ravnati z njimi.[16] Splošna inteligenca je med dolgoročnimi cilji.[20] Pristopi vključujejo statistične metode, računalniško inteligenco in tradicionalno simbolično umetno inteligenco. V UI se uporabljajo številna orodja, tako različice iskanja in matematične optimizacije, umetne nevronske mreže in metode, ki temeljijo na statistiki, verjetnosti in ekonomiji. Področje UI bogatijo metode in sredstva, ki jih poznamo v računalništvu, informacijskem inženirstvu, matematiki, psihologiji, jezikoslovju, filozofiji in mnogih drugih področjih.
Temelj področja je bila prvotno trditev, da je človeško inteligenco »mogoče tako natančno opisati, da je mogoče izdelati stroj, ki jo simulira«.[21] To postavlja filozofske argumente o naravi uma in etiki ustvarjanja umetnih bitij, obdarjenih s človeško podobno inteligenco, vprašanja, ki so jedro mitov, fikcije in filozofije že od antike.[22] Nekateri ljudje tudi menijo, da je UI nevarna za človeštvo, če bo neovirano napredovala.[23] Drugi verjamejo, da človek z UI, drugače kot pri prejšnjih tehnoloških revolucijah, tvega množično brezposelnost.[24]
V enaindvajsetem stoletju so tehnike umetne inteligence doživele ponovno oživljanje ob sočasnem napredovanju računalniških sposobnosti, velikih količin podatkov in teoretičnem razumevanju; tehnike umetne inteligence so postale bistveni del tehnološke industrije, saj pomagajo rešiti številne izzive v računalništvu, programskem inženirstvu in operacijskih raziskavah.[25][14]
Related Images:
